nahajaš se na strani: ZGODOVINA  

PREGLED DOGODKOV 1938 - 1960
 
12. in 13. marca 1938:  
Nemške čete vkorakajo v Avstrijo; na Koroškem takoj prevzamejo oblast nacisti; začenjajo se represalije proti koroškim Slovencem; Kärntner Heimatbund (Maier Kaibitsch) in druge ustanove pripravljajo "rešitev koroškega vprašanja"; zaradi zunanjepolitičnih obzirov zaenkrat velikih akcij ni, so pa številni pritiski; zapostavljanje slovenščine in slovenske kulture. Vinko Poljanec postane prva žrtev; nacistična oblast doseže premestitev nekaterih slovenskih dohovnikov. 
6. aprila 1941:  
Napad na Jugoslavijo; takoj sledijo tudi napadi na slovenske ustanove na Koroškem, kulturna društva, posojilnice; pregon duhovnikov in učiteljev, aretacije vidnih osebnosti. 
14. in 15. aprila 1942: 
Okrog 200 družin je bilo izseljenih v nemška taborišča v rajhu; končni cilj naj bi bil zanje Ukrajina. Vsega skupaj naj bi jih izselili 50.000. Odporniško gibanje se začenja tudi na Koroškem.  
7. - 9. aprila 1943: 
Sodna obravnava pred "ljudskim sodiščem"; 13 ljudi iz Sel in Železne Kaple obsojenih na smrt, 23 na večletne zaporne kazni. 
29. aprila 1943: 
Obsojeni obglavljeni na Dunaju. 
30. oktobra 1943: 
Moskovska deklaracija: Avstrija naj tudi sama prispeva nekaj k lastni osvoboditvi; razvoj širokega odporniškega in partizanskega gibanja predvsem na Južnem Koroškem. 
5. aprila 1945: 
Dr. Karl Renner dobi sovjetsko ponudbo, da oblikuje začasno avstrijsko vlado.  
13. aprila 1945: 
Rdeča armada osvobodi Dunaj. 
25. aprila 1945: 
SS-enote pobijejo 11 članov Peršmanove družine.  
27. aprila 1945: 
Obnova avstrijske republike, rojstna ura druge republike, sestava provizorične vlade pod vodstvom Karla Rennerja.  
2. maja 1945:  
14. divizija naj bi zasedla vse dravske mostove in preprečila umik nemških in ustaških enot. 
7. maja 1945: 
Rainer v koroškem radiu: "Nacionalsocialisti in nacionalsocialistke! Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo führerju! Njegove ideje živijo v nas! Zdaj se vsi potegujte enotno in z vsemi močmi za svobodno in nedeljeno Koroško!"
V noči na 8.maj namestnik gauleiterja Natmessnig izroči oblast predstavnikom nekdanjih avstrijskih političnih strank z izjemo komunistične. To je bil edinstven primer predaje oblasti v osvobojeni Evropi. 
8. maja 1945: 
Britanske enote vkorakajo v Celovec, nekaj ur pozneje jim sledijo tudi partizanske enote. 
11. maja 1945: 
Bitka pri Borovljah in humberškem mostu. Jugoslovanske enote zaprejo 263 domnevnih ali resničnih sodelavcev nacistične oblasti, nekaj jih spustijo, okrog 200 jih odvedejo v Jugoslavijo; od teh se jih 96 ne vrne več. 
19. do 25. maja 1945: 
Na pritisk zaveznikov se umakne Jugoslovanska armada. 
6. junija 1945: 
Namesto provizorične vlade Britanci postavijo posvetovalni organ; v njem je dr. Joško Tischler s soglasjem OF. 
22. junija 1945: 
Koroški deželni odbor prizna velike zasluge koroških Slovencev v boju zoper nacistično gospostvo; slovenski manjšini obljubi popravo krivic, oživitev slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja, vzpostavitev dvojezičnega šolstva; uporabo slovenščine pred oblastmi. 
27. junija 1945: 
Memorandum deželnega glavarja Piescha: obljubi zastopstvo koroških Slovencev v civilni upravi in vseh javnih korporacijah dežele; sprejem vsaj dveh zastopnikov slovenskega ljudstva v deželni odbor (Landesausschuss). 
1. julina 1945: 
Vrnitev izgnancev v Beljak: odločen nastop proti poskusu, da bi jih spet vrnili v tujino (Nemčijo). 
20. julija 1945: 
Britanske oblasti začenjajo izdajati Koroško kroniko. 
27. julija 1945: 
OF zahteva združitev “Slovenske Koroške” z državo matičnega naroda. 
22. septembra 1945: 
Predlog pravil Slovenske stranke za deželnozborske volitve.  
3. oktobra 1945: 
Uvedba obvezne dvojezične šole v 62 občinah. 
5. novembra 1945: 
Dr. Tischler odstopi kot predsednik OF, ker je pristal na britanske pogoje za priznanje OF kot volilne stranke (mejno vprašanje naj ne igra vloge v volilnem boju); nasledi ga dr. France Petek.  
8. novembra 1945: 
OF umakne kandidaturo stranke. Volilcem svetuje, da glasujejo za komuniste ali neveljavno ali pa sploh ne glasujejo.  
Sredi novembra 1945: 
Vlada Demokratične federativne Jugoslavije štirim zaveznicam v verbalni noti s priloženim aide-memoirom napove ozemeljske zahteve do Avstrije. 
24. novembra 1945: 
Dr. Joško Tischler izstopi tudi iz začasne deželne vlade. 
25. novembra 1945: 
Prve povojne deželnozborske in državnozborske volitve. Rezultati deželnozborskih volitev: SPÖ 18, ÖVP 14, KPÖ 3, DPÖ 1. 
6. januarja 1946: 
Začetek slovenskih oddaj celovškega radia. 
18. februarja 1946: 
Memorandum vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije Svetu ministrov za zunanje zadeve o vprašanju meje med Jugoslavijo in Avstrijo, ki vsebuje ozemeljske zahteve do Avstrije. Jugoslavija zahteva priključitev vsega slovenskega naselitvenega ozemlja na Koroškem, Štajerskem, vključno s Celovško kotlino z etnično mešanim prebivalstvom. 
22. marca 1946: 
Ustanovitev Slovenske prosvetne zveze (SPZ; predsednik dr. Joško Tischler, tajnik dr. Mirt Zwitter). 
10. aprila 1946: 
Deželni šolski svet prepove uporabo izraza "windisch". 
15. aprila 1946: 
Spominski dan izseljencev v Celovcu; napadi policije. 
14. junija 1946: 
Ponovno izhaja Slovenski vestnik (na Dunaju, potem v Celovcu, nato spet na Dunaju). 
14. januarja 1947:  
Konferenca namestnikov zunanjih ministrov Londonu; memorandum vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije o Slovenski Koroški, obmejnih slovenskih delih Štajerske in Gradiščanskih Hrvatih. Od Avstrije zahteva nekoliko manj ozemlja kot v memorandumu z dne 18.2.1946, vendar na Koroškem še 2470 km2 s 180.000 prebivalci. 
20. aprila 1947: 
Pismo Edvarda Kardelja sovjetskemu zunanjemu ministru Višinskemu s povsem skrčenimi jugoslovanskimi zahtevami, omejenimi na elektrarni Žvabek in Labot s predlogom manjšinske zaščite. 
26. aprila 1948: 
Memorandum vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije namestnikom zunanjih ministrov glede ozemeljskih in drugih določil Pogodbe z Avstrijo. Jugoslavija je skrčila ozemeljske zahteve na nekdanji plebiscitni coni A + B (1790 km2, 140.000 prebivalcev). 
9. februarja 1949: 
Konferenca namestnikov zunanjih ministrov v Londonu, Jugoslavija opusti ozemeljske zahteve, zahteva pa teritorialno avtonomijo za koroške Slovence. 
24. februarja 1949: 
Nov jugoslovanski predlog, ki še omenja nedefiniran "popravek sedanje meje v korist Jugoslaviji", predvsem pa predlaga obsežno politično, gospodarsko in kulturno avtonomijo za tisti del Koroške, ki bi ostal pri Avstriji. 
20. junija 1949: 
Tajna konferenca veleposlanikov štirih velesil: sklep o ohranitvi avstrijskih meja iz leta 1937. Kmalu nato izoblikovan tekst 7. člena bodoče avstrijske državne pogodbe. 
28. junija 1949: 
Ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), predsednik dr. Joško Tischler. 
17. julija 1949: 
Ustanovljena DFDL - Demokratična fronta delovnega ljudstva. 
9. oktobra 1949: 
Deželnozborske volitve: Demokratična fronta delovnega ljudstva - 2095 glasov; Krščanska ljudska stranka 4644 glasov. 
10. septembra 1953: 
Razstreljen spomenik padlim partizanom v Šentrupertu pri Velikovcu. 
30. decembra 1953: 
Ustanovljena Krščanska kulturna zveza. 
25. marca 1955: 
Ustanovitev Zveze slovenskih organizacij (ZSO); predsednik dr. Franci Zwitter. 
15. maja 1955: 
Podpis avstrijske državne pogodbe. 
19. maja 1955: 
Obnovitev organizacije "Schulverein-Südmark". 
11. oktobra 1955: 
NSKS in ZSO izročita avstrijski vladi in diplomatskim predstavnikm štirih velesil in Jugoslavije spomenico o odprtih vprašanjih manjšinskega varstva ter 7. člena avstrijskega državne pogodbe. 
9. maja 1957: 
Minister za šolstvo dr. Heinrich Drimmel izda odlok o ustanovitvi "Slovenske državne realne gimnazije" v Celovcu. 
22. septembra 1958: 
Koroški deželni glavar Wedenig izda odlok o odpravi obveznega dvojezičnega pouka na južnem Koroškem. 
19. marca 1959: 
Državni zbor sprejme dva manjšinska zakona: manjšinski šolski zakon in zakon o uporabi slovenskega jezika pred sodišči. 
10. julija 1959: 
Koroški deželni zbor sprejme izvedbeni zakon k manjšinskemu šolskemu zakonu. V njem je določeno ozemlje, kjer so mogoče prijave k dvojezičnemu pouku.