Okrogle obletnice navadno spodbujajo dijakinje in dijake, da se bolj temeljito ukvarjajo s preteklostjo. Dva jubileja - 60 let konca druge svetovne vojne in osvoboditve izpod nacizma in 50 let državne pogodbe – sta bila povod, da so se dijaki in dijakinje spremenili v raziskovalce. Na začetku sem jim svetoval, naj pobrskajo po družinskih albumih za starimi slikami iz tistega časa. Ta ali ona slika je samogibno sprožila vprašanja. Vprašali so svoje starše in stare starše, kako so doživeli leto 1945 in še naslednje desetletje in pol. "Takrat sem bila, sem bila..." tako se je mnogokrat začelo njihovo pripovedovanje.
Projekta smo se lotili že kar ob začetku šolskega leta v pouku zgodovine v 4B, 5A in 6A, pridružil se nam je 7A razred, kjer sta bila mentorja učitelj slovenščine mag. Aleksander Lukan in učiteljica nemščine mag. Nikoline Poljski.
Vprašalnik naj bi olajšal potovanje skozi to zgodovinsko obdobje, nikakor pa naj ne bi utesnjeval spraševalcev, da ne bi poizvedovali še o čem. Kot mentor projekta sem spraševalcem še dal nasvet, naj si izberejo iz vprašalnika samo dve, tri teme in te obdelajo bolj podrobno. Večinoma se je to tudi zgodilo.
Že bežen pregled pričevanj razkrije, da so priče časa zelo doživeto pripovedovale predvsem o času vojne in prvih povojnih letih, dneva podpisa državne pogodbe se komaj kdo posebej spominja. Avtentično in zgodovinsko "korektno" je bilo, da se njihova pripovedovanja ne začenjajo leta 1945, kar je bilo tako značilno za marsikatere spominske zapise v javnih medijih v tem jubilejnem letu.
Cilj smo dosegli - mlada generacija je prišla v pogovor s starejšo in skozi življenjske zgodbe svojih dedov in babic odkrila morda dotlej še prikrita, celo zamolčana doživetja svojih prednikov. Pri tem ali onem dijaku in dijakinji so se morda na ta način odprla vrata v odkrivanje zgodovine lastne družine in tudi širše skupnosti.